V jadralnem klubu Burja, smo resno zaskrbljeni nad stanjem, do katerega so nas pripeljali ljudje, ki vodijo Jadralno zvezo Slovenije v zadnjem olimpijskem ciklusu. Kaj lahko pričakujemo od ljudi, ki negospodarno in netransparentno upravljajo s krovno organizacijo slovenskega jadranja v tako občutljivem času kot je olimpijsko leto? Točneje, pol leta pred OI 2012, od katerih smo si po zadnjih OI na Kitajskem prav jadralci veliko obetali. Bore malo ali nič, je kratek in realen odgovor na to vprašanje!

Navkljub vztranjem odklanjanju odgovornosti v ekipi Gregorja Veselka, ki ima zadnji dve leti vajeti v rokah, po slabem letu podlage, ko je predsedoval Igor Lah, da je bilo v tem času finančno poslovanje povsem netransparentno in zavračanju trditev, da je blagajna JZS prazna, dejstva pričajo, da finančnih sredstev ni. Ob nerazumljivem dejstvu, da finančnega poročila že dve leti niso prezentirali in da skupščine niso ne videle niti sprejele finančnih poročil za leti2010 in 2011, upajo trditi, da lažemo tisti, ki opozarjamo, da je njihovo finančno poslovanje netransparentno. Kaj pa na to pravi nadzorni odbor. Nič!

Vemo koliko so dolžni nam po obračunih, ki smo jih zvezi že davno posredovali. Samo našemu jadralnemu klubu so po teh obračunih že lep čas dolžni dobrih 25 tisoč €. Jadralci, med katerimi je tudi vodilna posadka v razredu 470, ki ima pred seboj še priprave na boj za olimpijsko normo, kot tudi Vasilij, ki je le-to Sloveniji že zagotovil, so prisiljeni prosjačiti za povračilo lastnih sredstev, vloženih po lanskih programih, kaj šele za stroške, ki jih imamo v tekočem letu 2012. Ob tem pa se vsi Veselkovi možje, s taktikom Mitjo Margonom na čelu, sprenevedajo, da je pod streho JZS vse v redu. Noben od dveh omenjenih predsednikov ni izpolnil predizbirnih obljub glede sponzorjev. Prvi je vložil manj kot je porabil za "svojo" regato(RC 44 v Portorožu) in drugi, ki je javno ter preko "svojega" v.d. predsednika sveta sponzorjev, obljubljal na stotine tisočev €, ki jih ne jadralci ne klubi v dveh letih niso videli. Sočasno pa glasno kritizirajo njunega predhodnika, ki sem v svojem mandatu, skupaj z ostalimi člani IO, doprinesel okoli 350 tisoč € sponzorskih sredstev. Najglasnejši zagovorniki mladinskega pogona danes klube prosijo, da jim pomagajo zagotoviti sredstva za mladince, ker so vse zapravili za člansko jadranje. Namesto da bi priskrbeli sponzorska sredstva, iščejo vire znotraj zveze. Med temi tudi najnovejši "cvet", kot je taksa za organizatorje regat. Z bičem torej po hrbtih tistih, ki delajo!

Seveda se vse to odraža z velikim osipom aktivnih jadralcev v mladinskih in olimpijskih razredih, kakor tudi v rezultatih tekmovalcev. Kaj je ostalo od dvajsetih, ki so bili novembra 2010 predstavljeni kot potencialni olimpijci. Leto za tem se jih le 13 spopade v boju za mednarodno olimpijsko normo. Večji del neuspešno. Kot veliki uspeh pa razglasijo žalostno dejstvo, da smo v dalnji Avstraliji Sloveniji prijadrali tri olimpijske vozovnice, od tega, dve prav za las. Odprta pa je možnost, da si naša posadka 470 prijadra še eno mesto na OI 2012. Seveda je največji osip prav pri mladih. Pred leti je tekmovalo preko sto optimistov, danes jih je le 60. Tekmovalce v razredu laser, ki je bil naša druga najmnožičnejša klasa, je danes le nekaj več od prstov na rokah. Kam nas to pelje?

Resno nas skrbi, kaj bo po OI 2012, pri takem delu odgovornih za slovensko jadranje, pred nekaj leti še slovenskim paradnim športom, sploh ostalo. JZS navkljub porabljenem milionu in dvesto tisoč €, že tri leta ni naredila nič za stimulacijo klubov s celovito dejavnostjo od mladinskega pogona naprej. Favorizirali so le nekaj posameznikov. Populistične obljube pred volilnimi skupščinami, prenapihnjena zagotavljanja sponzorstev, izgradnja "vseslovenskega" centra jadranja v Ankaranu ... Od vsega tega pa nič, kar priča tudi, da so s širitvijo števila klubov le nabirali glasove zase, v resnici pa so vse, ki so jim verjeli in zaupali le žejne prepeljali preko vode.

Da je nekaj hudo narobe priča tudi odstop generalnega sekretarja Juraka, ki je za seboj pustil popoln nered, kljub temu, da je obljubljal "večji red in transparentno poslovanje". To, da je sočasno predsednik strokovnega sveta Mitja Margonponudil še svoj odstop, pa že kaže na beg pred odgovornostjo za nastalo "štalo" v JZS, na kar smo vsa ta leta opozarjali. Čas je, da se to zaustavi, gospod Veselko!

Žal bo potrebno nekaj let trdega dela, da se vspostavi stanje iz leta 2008, namesto da bi v teh letih naredili veliko korakov naprej.

Predsednik JK Burja

Stanislav Žbogar